Javne dražbe pomenijo nakup oziroma prodajo nepremičnin, premičnin in pravic. Predmet, ki se prodaja na javnih dražbah je vedno prodan kupcu, ki ponudi najvišjo ceno, ta pa seveda mora biti višja od izklicne cene, saj se v nasprotnem primeru dražba ponovi, ter se ponavlja dokler se ne najde primeren kandidat oziroma ponudnik, ki ponudi najbolj primerno ceno, ki je višja, kot je postavljena izklicna cena.

Javne dražbe potekajo po nekih določenih postopkih. Najprej se je potrebno pripraviti na javno dražbo. Priprave obsegajo cenitev predmeta prodaje, določitev načina kako bo potekala prodaje ter pripraviti je potrebno vse pogoje za prodajo na dražbi. Sodišče mora izdati javni oklic, v katerem morajo biti navedeni  naslednji podatki, in sicer kraj  in čas dražbe, prodajno blago, izklicna cena, pogoji za udeležbo na dražbi, višina varščine, posebna pravila o dražbi, bistveni elementi pogodbe in ostala dokumentacija. Naslednji korak je potek dražbe. Oseba, ki vodi javno dražbo mora najprej ugotoviti, če so izpolnjeni  vsi pogoji za pristop k javni dražbi… nato razglasi začetek javne dražbe ter začetek pisanja zapisnika. Javna dražba se zaključi tako, da se najde najustreznejši kupec oziroma dražitelj mora sprejeti ponudbo kupca, ki ustreza vsem pogojem in da le ta ponudi najvišjo ceno.

V pisni pogodbi, ki jo izda sodišče mora biti določen predmet dražbe, licitiranje, posebni pogoji ter določena ravnanja. V tej pogodbi so določeni tudi roki, v katerih morata obe stranki izpolniti svoje obveznosti. Lahko pa pogodba vsebuje tudi druge sestavine, kot je npr. varščina.

Pri nakupu predmeta na javnih dražbah  prihaja do razlik od navadne kupoprodajne pogodbe.  Razlike so predvsem v tem, da prodajalcu  ni potrebno odgovarjati za stvarne napake. Stranki lahko to odgovornost omejita ali pa v celoti izključita. Pri javni dražbi tudi velja, da se ostale stranke ne morejo sklicevat na kakršno koli prikrajšanje.