Razveza zakonske zveze ali z veliko bolj pogostim izrazom ločitev je lahko sporazumna, v veliko primerih pa se izkaže, da ni tako. Dejstvo pa je, da je razhod partnerjev boleč za vse, tako moža kot ženo in tudi otroke, če jih imata. Ta proces spremlja vse od otopelosti, žalosti, stresa, kdaj celo veselja in sreče, saj bo življenje lažje, vendar to zelo redko. Zdi se nam, kot da nam varno zavetje družine in doma razpada, vse pa kar naenkrat uide izpod kontrole. Sprašujemo se kako je to mogoče, saj smo se ob poroki počutili tako, kot da bo zveza trajala večno. Ob ločitvi se nam pojavljajo vprašanja kot so; bom še kdaj našel partnerja, ki ga bom imel rad, koliko časa bom samska in podobno.

Velikokrat se po ločitvi takoj zaletimo v iskanje novega partnerja, kar ni ravno dobro, saj se take zveze končajo kaj hitro. Če se le da, se poizkušajte od partnerja ločiti čim bolj sporazumno, saj v nasprotnem primeru to za seboj potegne še veliko večje muke in težave.

Po razpadu zveze bo potrebno okrepiti oslabljeno samopodobo in se čim prej izkopati iz občutka osamljenosti in slabih čustev. Čeprav je to proces, ki terja svoj čas, ste mu sami zagotovo lahko v pomoč. Svoje bolečine ne smete potlačiti ampak jo preboleti. Nič ne bo narobe, če boste žalostni, in to čustvo izrazili. Zato po mili volji izpustite svoj notranji bes, ampak ta naj ne traja predolgo.

Pa še za konec, čim manj poizkušajte v teh procesih obremenjevati svoje otroke, saj pri tem niso nič krivi. Če se že morate prepirati s partnerjem, to storite osebno in na štiri oči.