Tolmačenje je pravzaprav ustno prevajanje, kjer tolmač prevaja simulatano ali pa konsekutivno v drug jezik. Najbolj pogosto tolmače srečamo na sejah evropskega parlamenta ali pa na dogodkih, kjer prevajajo jezik v znakovnega, ki je namenjen gluhonemi publiki.

Tolmačenje največkrat delimo na simultano in konsekutivno. Pri simultanem tolmačenju se prevod prenaša v ciljni jezik kolikor hitro je to mogoče. Primer takšnega tolmačenja so tolmači v parlamentu, kjer prevajajo jezik ciljnim strankam preko mikrofona in slušalk v realnem času. Simultani tolmači morajo obvladati oba jezika, imeti pa morajo tudi visoko stopnjo koncentracije, saj na eni strani poslušajo izvirni jezik in istočasno govorijo enake besede v drugem jeziku.

Konsekutivno tolmačenje se od simultanega razlikuje tako, da prevajalec počaka, da oseba v izvirnem jeziku konča s svojim govorom in šele, ko se pojavi tišina pretolmači besede v ciljni jezik. V tem primeru je za razliko od simultanega tolmačenja potrebna manjša stopnja koncentracije, čeprav še vedno visoka ampak je bolj kot to pomemben spomin. Če nekdo govori par minut si mora tolmač zapomniti vse, kar je govorec povedal in vsebino tega govora naknadno prevesti.

Tolmačenje v znakovni jezik seveda na prvem mestu zahteva znanje znakovnega jezika. Vedno poteka simultano, predvsem zato, da gluhonemi lahko jezik spremljajo istočasno kot samo sliko, ki se predvaja na ekranu oz. na odru.

Kot zanimivost lahko omenimo tudi, da šepetanje spada med tip tolmačenja. Najpogosteje se šepetanje uporablja pri poslovnih sestankih, predavanjih ter seminarjih, kjer ciljni poslušalec pač potrebuje prevod. Med vrste tolmačenja pa spada tudi konferenčno oz. telefonsko tolmačenje.

Konferenčno tolmačenje je praktično simultano tolmačenje, ki ga vidimo v evropskem parlamentu. Poleg parlamenta se izvaja tudi na mednarodnih konferencah, ki se je udeležijo ljudje z različnih držav ali pa so celo predavanja v različnih jezikih.

Poleg teh načinov poznamo še rele, retour, pivot, cheval ter asimetrično tolmačenje. Hiter opis jih predstavi nekako tako, da pri rele načinu poteka prevajanje prek tretjega jezika, retour vidimo na predavanjih, kjer predavatelji govorijo v svojem jeziku, tolmač pa prevaja prezentacijo v jezik, ki ga pozna publika. Pivot je pravzaprav vmesni tolmač, ki ga potrebujejo pri rele načinu, ki iz enega jezika prevod posreduje tolmaču, ki bo to prevedel v tretji jezik. Cheval je način, kjer se tolmači sprehajajo od kabine do kabine in tolmačijo v 2 jezika, medtem ko je asimetrični način tak, da vsi udeleženci govorijo v svojem maternem jeziku poslušajo pa jezik, ki jim je tolmačen. Asimetrični način je primeren, ko se konference udeleži veliko ljudi, ki dobro razume tolmačen jezik a ga ne govori dovolj dobro, da bi lahko naprimer predavali na konferenci ali pa bili prisotni v razpravi/debati.