Včasih nastanejo situacije, ko se srečajo sogovorniki, ki pa med seboj ne morejo komunicirati, ker jim noben jezik ni skupen, v takšnih situacijah sta simultano ali pa konskutivno prevajanje idealna rešitev.

Simultano prevajanje pomeni, da prevajalec prevaja vzporedno s tem, ko govornik govori. V tem primeru torej, ko prevajalec prevaja istočasno, ko govornik govori, nastaja večglasje v prostoru. Konsekutivno prevajanje pa se dogaja tako, da prevajalec in govornik govorita eden za drugim, to je izmenično. To pomeni, da najprej govori govorec, takoj zatem pa prevajalec pove prevod. Seveda različne situacije zahtevajo različne načine prevajanja. V primeru predavanj in izobraževanj se največkrat izkaže konsekutivno prevajanje kot najbolj primeren način, saj morajo biti slušatelji fokusirani na povedano. To pa se bolje doseže tako, da govorca govorita izmenično, saj je v istem času slišen le en glas, ki nase veže pozornost.

Kadar gre za strokovne govore ali pa za tiskovne konference, ko se javnosti sporočajo izjemno pomembni podatki, se prav tako priporoča konsekutivno prevajanje. Na raznih konferencah, neformalnih srečanjih ali pa takrat, ko želimo optimizirati porabo časa, pa je zelo primerna oblika simultano prevajanje. Odločitev za simultano ali konsekutivno prevajanje se velikokrat izkaže kot izjemna priložnost za zagotavljanje tega, da sporočila med različnimi govorci potujejo na nepopačen način in ostanejo takšna, kot so bila izvorno mišljena.