Bogati si radi omislijo tudi razne pripomočke za sado mazo svingerske zabave in si za ta namen najamejo določen klub, ki je naklonjen sadomazohističnim praksam. V tistem času v klubu vlada strog režim, ki varuje zasebnost udeležencev, v tistem času pa tudi ni vstopa v klub za nikogar drugega. Na sado mazo zabave ljudje navadno že pridejo v maskah, da se zagotovi celo medsebojna anonimnost, in pri čemer je cilj zgolj sado mazo naslada in telesni užitki. Tovrstni klubi so tudi primerno opremljeni s sado mazo opremo oziroma pohištvom (kot so na primer sramotilni stebri ali kletke), ki večinoma omogoča dominantnim ljudem, da podrejenim omejijo prosto gibanje (privezovanje, priklenitev z lisicami, itd.), ter jih s tem izpostavijo za lažje izvajanje sadomazohizma. S seboj pa tudi prinesejo lastno opremo kot so biči, lisice, vrvi, erotične pripomočke, itd.

Prostor kjer se zabava nahaja je običajno ločen na več predelov, in sicer na barski del, garderobni del kjer se prisotni lahko preoblečejo v zabavi bolj primerna fetišistična oblačila ter na predel, kjer je dovoljena »igra«. Med prisotnimi na zabavi je znan le organizator sado mazo zabave ter organizatorju plačnik, ki je denimo za eno noč zakupil klub. V novejšem času pa nastajajo celo odprte skupine, ki ne skrivajo javnosti, da se ukvarjajo s sado mazo spolnimi praksami in ljudi celo vabijo na tovrstno izkušnjo. Ljudje, ki javno priznavajo, da uživajo v sado mazo spolni praksi velikokrat tudi živijo sadomazohistično življenje, kar pomeni da je to njihov vsakdan. Takšni ljudje so sprejeli sadomazohizem kot način življenja, torej ga živijo brez prestanka.